Horti Tergestini, ki se tokrat predstavlja že v peti izdaji, se je uspešno uveljavila kot ena najpomembnejših razstav v severni Italiji, ki igra povezovalno vlogo med zahodom in vzhodom.  Poleg njegove posebne vloge uspeh dogodka gre zagotovo pripisati tudi vrhunski organizacijski spretnosti organizatorjev ter visoki kakovosti razstavljavcev.

Letošnji častni gost je najbolj priljubljena vrtnarica naše regije, ga. Mirella Presot Collavini, ki jo vsi ljubitelji vrtnarjenja v Italiji poznajo kot Gospo vijolic. Vrtnarica si upravičeno zasluži ta šarmanten naziv, tako tudi kot njen vrt, ki ga je mojstrsko oblikovala v kraju Rivignano.

V zadnjem letu, ki je hitro minilo kot blisk, so se zaključila dodatna obnovitvena dela svetoivanskega parka. Oktobra 2009 pa je potekala slovesna otvoritev zbirke vrtnic, ki je s preko pet tisočimi vrstami vrtnic - to število se bo v bodočnosti zagotovo povečalo - ena največjih in najpomembnejših zbirk vrtnic v Italiji.

Toda vrtnica ni samo cvetje, kot nam bo strokovnjakinja zelišč  Christel Garassich razkrila.
Bogati program razstave bo prav gotovo zadovoljil pričakovanja vseh obiskovalcev. Za najmlajše čakajo predstavitev dveh knjig ter razne delavnice, za izkušene vrtnarje pa se bo srečanja z Eriko Skabar o temi »iskanje novega jezika skozi izkušenj Ippolita Pizzettija in Renza Piana« res vredno udeležiti.
Tako kot je v navadi, tudi letos bodo praktične lekcije kompostiranja, gojenja in negovanja bonsajev in orhidej.

Izkušnje nas učijo, da človek v ljubiteljskih konjičkih lažje premaga krizna obdobja. Pri tem dragoceno pomoč lahko nudijo ustanove z izvajanjem posebnih projektov, kot je na primer letošnja tretja izdaja tekmovanja »Comuni Fioriti del FVG-Občine v cvetju v FJK«, ali pa sami državljani z akcijo »Giardini privati aperti-Odprti vrtovi«, o čemer nam bo Valentino Filipin predaval.

Skratka, Horti Tergestini predstavlja priložnost, kjer obiskovalci ne bodo le »napolnili košaro« z raznoraznimi rastlinami, temveč tudi poglobili svoja teoretična in praktična znanja o hortikulturi in ugotovili, da vrtnarstvo lahko prispeva h gospodarskem razvoju teritorija.